Danes bom bolj kratka, ker nisem ravno najboljše volje. Predvsem zaradi tega, ker se čudim in sem tudi občutila, da ljudje še vedno raje pometajo pred sosednjim pragom kot svojim. Ampak, da ne bo pomote, z jezikom in ne metlo.
Vrnila sem se s sprehoda in sem si zaželela kave prej kot, se posvetim strankam. Lepo je sijalo sonce in napolnila sem se z energijo. Nobenega ni bilo in prav godilo mi je. Zadnje čase najraje pijem v svoji družbi svojo prvo jutranjo kavo.
Moj mir nenadoma prekinejo tri dame. Nisem se jim posvečala. Dokler niso preglasile vonja moje kave. Pričele so govoriti o ženski, ki je sama z otrokom. In o njenih sorodnikih. Predvsem pa mi je še večjo pozornost dalo to, da so omenile njeno ime.
In glej ga šment, ta oseba je bila moja stranka že tri leta. Delali sva osebno terapijo, kajti imela je zelo grdo življenjsko preizkušnjo. In v primeru, da ne bi poznala imen, bi rekla da govorijo o drugo osebi. Ne vem, zakaj vam je lažje, da se naslajate na bolečino drugih? Na življenja drugih?
Ne obsojajte, dokler ne obujete njenih-njegovih čevljev … ali pa vsaj ene nogavice.
Dragi moji, ne verjamem, da ste pri sebi vse postorili in predelali.
Kajti glejte človek, posameznik ima z seboj toliko dela, da tudi ko bi prišel na konec svoje poti bi videl, da se da še marsikaj postoriti. In še eno zanimivo dejstvo je, da življenje vrača vse kot bumerang. Kar govorimo, mislimo, čutimo to imamo potem na pladnju, lahko že naslednji dan.
Kot sem rekla, danes bom kratka. Ne obsojajte, dokler ne obujete njenih-njegovih čevljev. Ali pa vsaj ene nogavice.
Preberite še ostale prispevke, kliknite sem
Odločite se in me kontaktirajte. Tukaj sem za vas, vam na razpolago. Kliknite spodaj na linke in izberite
